“… nikjer ne vidimo konca še poti,

smrt skrita tako je za življenja morjem …

… Ljuba duša, ne joči,

poglej, nikjer ni mej! …”

 

So začetki in so konci …

Novo leto začenjamo z žalostjo. Torek, dan ponovnega snidenja, bo dan brez našega spoštovanega učitelja, sodelavca in prijatelja SIMONA DUMANČIĆA.

V trenutkih žalosti poskušamo občutiti hvaležnost za čas, ki smo ga lahko preživeli skupaj.  Za vedno se bomo spominjali njegove vedrine in stavka, ki nas je vse kdaj opogumljal: “TI TO ZMOREŠ!”

Pogrešali ga bomo!

Borci!

(Skupno 40 obiskov, današnjih obiskov 1)